Hkrati z otvoritvijo Langerjeve vile je na novi promenadi ob vili na ogled tudi razstava o njeni zgodovini in poteku prenove. Nekdaj močno degradiran zgodovinski objekt je danes konstrukcijsko utrjen, tehnično posodobljen in prilagojen novim vsebinam. Prenova pa ni zajela le stavbe, temveč tudi njeno okolico.

Langerjeva vila je bila zgrajena leta 1843 kot poletna primestna rezidenca Jožefa Langerja. Že prvotna zasnova je stavbo tesno povezovala z zelenim zaledjem, saj so jo dopolnjevali park, sprehajalne poti in oranžerija. Vila in njena okolica sta tako tvorili povezano arhitekturno in krajinsko celoto.

Čas, različne namembnosti in prezidave so na objektu pustili številne sledi. Pred začetkom prenove je bila vila v slabem stanju: konstrukcije so bile dotrajane, arhitekturni elementi poškodovani, instalacije zastarele, posledice dolgoletnega propadanja pa so ogrožale njeno nadaljnjo ohranitev. Tudi okolica je izgubila nekdanjo urejenost in povezanost z objektom.

Prenova je zato segala precej globlje od nove fasade in urejenih prostorov. Ključni izziv je bil zgodovinsko identiteto vile povezati s sodobnimi zahtevami glede stabilnosti, varnosti in funkcionalnosti. Izvedeni so bili sanacija temeljev in konstrukcije, hidroizolacije, utrjevanje zidov, statične ojačitve in nove infrastrukturne povezave. Velik del opravljenega dela je danes skrit pod tlaki, za zidovi in pod površjem, vendar prav ti posegi predstavljajo temelj kakovostne in trajne obnove.

Dela so razkrila tudi nove plasti zgodovine prostora. Arheologi so odkrili tri žgane grobove, povezane z že znanim grobiščem iz pozne bronaste dobe, raziskave pa so razkrile tudi dobro ohranjen dvojni kurilni kanal nekdanje oranžerije. Prenova se ni končala pri zidovih vile. Z ureditvijo zunanjih površin se objekt ponovno povezuje s svojim okoljem, s čimer se vrača ena pomembnih značilnosti njegove prvotne zasnove.

Razlika med prej in danes zato ni le v novi podobi. Iz degradiranega kulturnega spomenika je nastal stabilen in sodobnim zahtevam prilagojen prostor, ki hkrati ohranja ključne značilnosti zgodovinske arhitekture. Langerjeva vila tako ponovno postaja prostor mesta, ljudi in novih vsebin ter začenja novo poglavje svoje zgodbe.

Projekt je zajemal območje dobrih 7.000 kvadratnih metrov, od tega so sama vila in zunanje površine na 6.000 kvadratnih metrih. Obnova ni pomenila samo prenove stavbe. Projekt vključuje objekt z okolico, parkovne površine in del promenade na območju Ljudskega vrta, kjer so urejene tudi kolesarske označbe in prestavljen prehod za pešce. V vili bo sedež MČ Koroška vrata, Športne zveze in ZMŠD, en del prostorov pa bo namenjen vsem. Objekt ima tudi dve dvorani za 80 do 100 ljudi. V kleti je t. i. muzej športa, kjer te razstava pelje po zgodovini mariborskega športa in športnikov.

Langerjeva vila je skozi svojo zgodovino opravljala različne vloge, zato nanjo številne Mariborčanke in Mariborčane vežejo lepi spomini. Z obnovo smo ohranili pomemben del mestne dediščine, hkrati pa vili dali jasno prihodnost in novo priložnost, da znova postane živahen prostor druženja in dogajanja.

Investicijska vrednost celotnega projekta znaša 4.749.371 evrov. Za projekt smo pridobili 3.775.927 evrov evropskih sredstev in 666.340 evrov državnih sredstev, preostanek zagotavlja Mestna občina Maribor. To pomeni, da je za projekt zagotovljenih več kot 4,44 milijona evrov evropskega in državnega sofinanciranja.

Ker je razstava na prostem, vas vabimo na ogled in sprehod ob prenovljeni Langerjevi vili.